9/15/2018

DIY Project

Prvo kar bi želela pojasniti je besedica DIY, kar pomeni do it yourself, v slovenščini: naredi sam!

To se je v zadnjem času kar dobro razvilo in je že milijon slik in posnetkov, ki nam pokažejo kako lahko naredimo kakšno stvar sami in s tem ne zapravimo toliko denarja in uporabljamo star material in s tem tudi recikliramo. Sama sem si želela spremeniti sobo. Stare omare bi se znebila in kupila dve novi omari, kar bi me stalo okoli 300 evrov plus stroški prevoza. Namesto tega sem si ogledala staro omaro in najprej naredila načrt kaj vse lahko na njej spremenim in nato izbrala opcijo, ki je meni najbolj ustrezala. V stari omari sem imela tri predalnike, dve polici, vse ostalo pa je bilo za obešalnike. In to mi ni ustrezalo. Želela sem si več polic, brez predalnikov in razdeljen del za obešalnike. 

Proces spremembe

Takšna je bila moja omara prej, le da je bila v beli barvi. Kupila sem jo v Yusk in mi je zdržala tri leta in tudi zdaj še stoji, ko sem jo malo prenovila. 


Čisto levo je bil prostor za obešalnike, ki se je nadaljeval vse nad predalniki. Zgoraj so bile dve polici. Čisto desno je bil prostor za obešalnike plus polica na zgornji strani. Tukaj mi ni bilo všeč to, da so bile police globoko in kar visoko. Nad predalniki nisem mogla imeti dolgih oblek ali kakšnih jopic, saj so bile predolge. Predalniki so bili ozki in dolgi, kar mi ni ustrezalo. Všeč mi je pa bilo ogledalo, saj sem v njem videla celotno mojo podobo. 

Najprej sem se želela znebiti predalnikov in sem jih res dala ven in s tem pridobila dve ploskvi, ki sem jih uporabila za police. Druga stvar, ki sem jo storila, je bila ta, da sem zamenjala vrata z ogledali in skrajno desna vrata. Tako, da je ta prostor zaprt in imam v njem le oblačila na obešalniku. Polici zgoraj pa sem pustila tako, kot sta bili. V desni del omare pa sem pritrdila police. Težava je le v tem, da so vrata kratka in je zdaj spodaj odprtina. Kupila ali naredila si bom košaro, zaboj, tako da se bo vsa krama skrila. Zdaj imam v tem delu tri police, kamor sem zložile športna oblačila, hlače vseh oblik in spodnje perilo. Poleg te omare pa sem kupila še eno dodatno omaro za 50 evrov v trgovini Dipo. Notri je le prostor za obešalnike in na zgornji strani polica, sem sem zložila zimska in topla oblačila. Sobo pa sem si zamislila tako, da imam posteljo med tema dvema omarama. 

Nova nočna omarica

Ostala pa sem tudi brez predalnika, ki sem ga imela za nočno omarico. Iskala sem novo v trgovinah, a nisem našla primerne velikosti. Na srečo se je dober družinski prijatelj ponudil in mi iz starega predalnika naredil nočno omarico po meri.

Kam s predalniki?

Na koncu vsega pa so mi ostali še predalniki, nekaj časa sem jih opazovala in na internetu iskala rešitve. Dobila sem dve dobri ideji. V en predalnik sem v ravno linijo pritrdila vijake in nanj obesila slikarske barve. Spodaj pa je prostor še za ostale. 




Druga dva predalnika pa bom uporabila za police, a moram kupiti držala za police, ki pa niso velik strošek. V te police bom pa zložila knjige. To idejo pa sem našla na internetu in bo nekako tako. 



S tem projektom sem se naučila, da lahko veliko stvari spremeniš in ponovno uporabiš. A za to moraš imeti malo pomoči od drugih in razviti nekaj novih spretnosti. Priporočam vseh, da poskusijo, saj tudi če uničiš, lahko še zmeraj kupiš novo. Se pa pojavljajo tudi trgovine, ki to delo naredijo za vas in obnovijo stara pohištva in ostale stvari. Tako da kar v akcijo in kar pogumno!



9/09/2018

Lipov čaj


Za nas ima lipa poseben simbol in velja za središče družbenega življenja v času Slovanov. Poznamo žensko ima moško lipo, a cvetovi so pri obeh enaki in imajo tudi enak učinek.

Nabiranje lipovih cvetov

Nabiramo jih v čistem in suhem vremenu. Poiščimo lipe, ki so stran od cest in drugih nesnag. Najboljše so pa kar iz domačega dvorišča. Obiramo cvetove in jih shranjujemo v košaro. Doma jih na svetel in zračnem prostor razporedimo po  pladnju ali drugi površini. Dolžina sušenja je odvisna od dejavnikov, ki vplivajo na to. Ko pa opazite, da so dovolj suhi, jih shranite v papirnato vrečko ali pa v dobro zaprto keramično posodo.

prej
potem

Priprava čaja

Tri posušene lipove cvetove daš v skodelico in čez preliješ vročo vodo. Pustiš stati 10 - 15 min, odvisno od tega kako močan okus želiš imeti. Sama sem dodala še ščepec posušenih metinih listov, za boljši okus.


Čaj je polen okusa in ima tudi malo bolj gosto strukturo. Je sladek in ima tudi prijeten vonj. Obarva se v svetlo rumeno bravo. Če mešate ta čaj s meto, se okus mete pojavi šele na koncu požirka. NA začetku pa seveda okusim lipo. 

In ne pozabite: Danes, jutri, vsak dan si privoščite dobro knjigo in topel čaj!  

9/03/2018

Madžarska



Uf, pester vikend je za mano. V petek sem se odpravila proti Madžarski. Na potovanje sva odšla z avtom in prevozila približno 1000 kilometrov tja in nazaj. Pot do Madžarske pa je trajala približno 4 ure in večino časa po avtocesti, saj je urejena povezava od Ljubljane in vse do prestolnice Budimpešte. Kupiti sva morala tudi vinjeto za na Slovenske in Madžarske avtoceste. Madžarka je precej ravna država in ob avtocesti so bili polni nasadi pšenice in sončnic. Zelo veliki. Tu in tam pa so bili travniki pokošeni, na katerih so stale barve v ravnih vrstah. In videla sem tudi krave, ki so se pasle. Torej zunanji del Madžarske je poljedelsko usmerjen. Tukaj zunaj mesta pa sme opazila hiše, ki so imele malo drugačno streho narejeno iz slame in trstik, ko so dajale hiši občutek ugodja in so bile temno rjave barve. Spet drugje pa so bile strehe iz skodle. To so ena izmed značilnosti madžarske.







Najprej sva se ustavila v mestu Siofox. Avto sam brez težav parkirala in se odpravila do parka ob znanem blatnem jezeru, kjer sva pojedla tudi sendvič narejen v Sloveniji. Parki so zelo urejeni s klopmi in sencami. Ob parku pa je tudi plaža, ki pa je omejena in zaščitena. Blatno jezero je zelo veliko in ima lepo turkizno barvo. Na njem so plavale .... in tudi turistične ladje, ki te pelje okoli jezera. Nekaj časa sva se še sprehajala po potki, ki je bila iz strani obdana z brezami. Trudijo se urediti okolico za turiste. Zatem sva odšla tudi na pijačo v lokal ob jezeru. Ugotovila sem, da težko razumejo in govorijo angleško, a se kljub temu se tudi na tem področju trudijo.

Pot sva nadaljevala v mestece, ki se imenuje Velence. Tam sva prespala pri prijateljevih starših, ki živijo tukaj. Mati ni znala angleško, oče pa. In to zelo dobro. Živijo podoben stil kot mi, le z to navado, da imajo skupen zajtrk in večerjo. Hiše so lepo postavljene v ulice in nekatere so starejše, druge malo obnovljene. Vse pa so bila majhne in ozke. Strehe so zaradi tega izpadle zelo špičaste. Tu sem tudi poskusila tudi slavni paprikaš, ki pa ni bil tako zelo pekoč, kot sem pa mislila da bo. Bilo je okusno. Ta prijateljica pa naju je skupaj s partnerjem peljala na ogled, saj imajo v tem kraju tudi manjše jezero ob katerem je urejena plaža. Žal se nisem odšla kopat, ampak sem videla, da je voda zelo dolgo časa plitka in so se lahko sredi jezera igrali z žogo. Zvečer smo odšli na sprehod do dela, kjer so parkirane manjše ribiške ladje in smo tudi z njo odšli manjši krog. Nisem si mislila, da je tako nestabilna! Ampak je bila čudovita izkušnja in razgled, saj smo lahko opazili delen sončni zahod. Imeli smo pa tudi spremstvo. Jata komarjev, ki so nas opikali po celem telesu in smo se hitro vrnili nazaj. Ponoči pa se kar nisem mogla navaditi na zvok vlaka, ki se je peljal mimo hiše. Naslednjo jutri smo še skupaj zajtrkovali in vsi spili skodelico čaja. Pri zajtrku sem poskusila njihov sir, ki je bil okusen in drugačen od našega. Nato pa se je vsak odpravil na svojo stran.



Midva sva odšla proti Budimpešti. Najprej sva se peljala na grajski hrib. Okolica se je iz travnikov spremenila v visoke bloke, ki so imeli še vedno staro okrasitev. Vožnja pa je kar malo razburljiva, saj je na cesti veliko kolesarjev, domačinov, travmajev, avtobusov. Noro. Na grad sva se lahko pripeljala in tam parkirala avto, ki sva ga ob končanem obisku plačala. Ampak ta grad ni tako kot naši. Tukaj se nahaja grad (zelo velik) z trdnjavo, malo stran manjše mestece z Matijevo cerkvijo in zelo velikimi spomeniki. Tam so hiše tesno drug ob drugi, vsaka druge barve in v večini so bile spodaj trgovine in kavarne. Našla sem antično trgovino z zelo lepimi porcelanastimi seti čajnikov, krožnikov in drugih okraskov. Je veliko galerij in prodajalne umetnin. Tam sem si tudi kupila eno sliko. Ogledala sva si tudi cerkev in videla prelep razgled. Pred cerkvijo pa si se lahko slikal z orlom. Zanimivo! Bilo je polno turistov iz različnih držav. Na določeni mestih pa so prodajali tudi čipke, ki se mi zdi da imajo neko vrednost. Opazila sem tudi živo stražo, takšno ki je bolj znana za London, a jo imajo tudi tu. Nekaj ljudi se je obleko tudi v oblačila, ki so jih nosili v takratni vojni in se sprehodili po ulicah. Razgled iz gradu je čudovit in imajo tudi muzej ter razne turistične stvari.  Našla sva celo Starbuks in si tam privoščila ledeni čaj.




 Čez nekaj časa, ko sva si ogledala vse, sva se odpravila proti najinemu stanovanju, ki sva ga našla preko B&b in sva za eno nočitev v centru Budimpešte plačala 70 evrov. Stanovanje je bilo zelo lepo opremljeno z delujočo in opremljeno kuhinjo, kopalnico. Avto pa sva pustila v eni izmed garažnih hiš in sva za en dan plačala 20 evrov. Lahko bi parkirala na ulici, a še sreča, da nisva saj je bila ponoči nevihta. Odšla sva v stanovanje in se malo odpočila nato pa odšla po okolici. Ogledala sva si Parlament, Železni most, Muslimanko cerkev in se samo sprehajala po ulicah. Je kar veliko turistov, najdeš pa tudi elegantne in drage hotele, na drugi strani pa tudi brezdomce. Stavbe so velike in še vedno v gotskem slogu, polno okraskov. V centru je veliko bankomatov in menjalnic,  lahko pa se plačuje tudi kar z kartico. Opazi se razlika med mestom in zunanjimi vasicami v sami gradnji hiš in tudi ljudi.
Proti večeru sva se sprehajala ob reki in tu so bile same elegantne restavracije, ki pa so vse imele nekaj skupnega: živo glasbo. Zelo lepo za videti in tudi ustvari čudovit ambient. Na ulicah pa so se tu in tam pojavljali tudi ulični glasbeniki. Privoščila sva si tudi tortico v prijetnem lokalu. Ta večer pa je nebo postalo oblačno in sva se odpravila proti trgovini in sva našla Hofer ter nakupila nekaj stvari. Nazaj pa sva  tekla do apartmaja, saj je začelo deževati, grmeti in bliskati. Kljub enemu dežniku sva bila mokra. In predstavljajte si, da ne si v tujem mestu in ne poznaš ulic in išče svoj dom v temi! Nora izkušnja. Naslednjo jutro sva odšla na zajtrk in jedla pečena jajca, malo stran od najinega stanovanje. Šele nato sva odšla po avto in se odpeljala nazaj proti domu.




Spontano pa sva zavila iz avtoceste v malo mestece Balantolelle. Zelo mala vasica, ki pa je imela Spar, Lidl in nekaj drugih trgovin, železniško progo in postajo. Hišice so bile znova male in s špičasto streho. Vsaka hiša pa je bila okoli zagrajena z ograjo in urejenim vrtom. To sem opazila že tudi  prvi dan. Tu je že bilo malo manj turistično, opazila pa sem družine, ki so se sprehajale. Prvič sva našla parking za katerega nisva plačala. Sprehodila sva se do obale in spet našla svetilnik in urejen park ob jezeru. Tu sva se malo ustavila, a naju je dež spet pregnal naprej. 



Na splošno mi je bila ta država všeč, saj si videl dve plati. Eno turistični del z velikimi okrašenimi stavbami, ulicami polno lokalov, trgovin in ljudi. Na drugi strani pa obstranske vasice, ki so bile malo bolj umirjene z malimi hišicami, ki so bile zagrajene okoli in okoli. Potovanje z avtom ni slabo, saj so bila poskrbljena varna parkirna mesta. Priporočam vsem, ki si želijo kratkega oddiha. Za  ogled celotne Budimpešte pa niso dovolj le trije dnevni. Želela bi podariti tudi eno značilnost: nisem opazila, da imeli kaj smrek in iglastih dreves - prevladovala so le listnata. Kam me bo peljala naslednja pot, pa še ne vem. Imate kakšno idejo?

In ne pozabite: Danes, jutri, vsak dan si privoščite dobro knjigo in topel čaj!  

9/02/2018

This is me

You may not care about anything.
But i care about everything.
You may never cry,
but i cry every single night.
Becouse the flower died,
or you and i had a fight.

You say i am weak,
but since when is
kindness, loving, helping
become weaknes.
You say i am weak,
but at least i am not pretendnig. 

Tjaša Rezman

8/30/2018

Odhod

Skušam napisati ti pismo
in ob tem izbrisati si sliko.
Skušam razumeti dejanja,
a ne gre.

Zlomila si me na tisoče del.
Ponovno sestavljam se sam.
Skušam razumet tvoje dejanje,
a ne gre.

Rad bi te imel spet za mamo,
pozabil na tvoj odhod.
Skušam pozabiti tvoje napake,
a ne gre.

Enkrat si me zapustila
k sebi znova te spustim.
a ne gre.
Spet drugič si odšla. 

Tjaša Rezman