Jorge Bucay je pisatelj in psihoterapevt, čeprav se v knjigi Pot samoodvinsosti, poimenuje kot poklicni pomagalec. Ta pisatelj je meni ljubi in sem naključno izbrala to knjigo, ki pa je zame v tem trenutku, pisana na kožo, saj se spopadam z določenimi težavami. Knjiga je razdeljena na več poglavij: kažipot, alegorija o kočiji, okoliščine, izvor, pomen, pogoji, oprema, odločitev. In kot le on zna, na začetku pove zgodbo, ki je seveda metafora za naš in našo življenje. Tu razlaga in opisuje pot do sreče, samo izpolnitve, miru, uspeha, zavedanja. In zanj so štiri poti: pot samoodvisnosti, pot srečanja, pot solza in pot sreče. In ta pot traja več let, ki jo je tudi sam prehodil. Razlaga o odvisnostih, o našem izviru in o odnosu otrok-starš. Razlaga življenjsko pot, ki jo deli na tri tretjine: otroštvo, mladost in zrelost. Poudarja, da moramo odgovoriti na kdo sem, kam grem in s kom grem? Pomaga nam, da se zavedamo, da imamo svobodo se izražati, misliti, obnašati tako, kot čutimo. Dovoli
"Dan bo prišel, ko bodo želele zgodbe znotraj nas, zaživeti po svoje. Takrat začnemo pisati zgodbe."