Zgodba govori o Inari, ki je po smrti tete odšla na otok na njeno posestev. Tam se je odločila za velik korak naprej in začela s prenovo hiše, da bi nastal hotel. A tu tiči zanka, saj ima očeta, ki se ne strinja z njeno odločitvijo in zakaj je to pomembno, ker je njena finančna roka, saj je sama v dolgovih. Vseeno se loti projektna. Tik pred zaključkom ji oče umre zaradi srčne kapi in ji na koncu v dnevniku izda, da jo vseeno podpira. Našla pa je tudi novega financerja, in sicer osebo, ki že vodi nekaj super restavracij in se je odločila tudi tukaj odpreti eno izmed njih. Na koncu se je seveda vse sestavilo skupaj in je srečen konec.
"Ni si želela le hotela. Svoji družini je hotela dati kraj, kjer bodo lahko znova skupaj, kjer bodo znova čutili medsebojno povezanost iz časa, ko je bila še mama živa. Želela je, da očka pride sem in vidi, koliko ljubezni je vložila v staro stavbo, ter se odloči, da bi rad bil del nje."
Zakaj pa takšen naslov? V teh stari hiši je našla rokav, na katerem je bila zgodba. In tu se začne nova zgodba. O Kitajki Mei Lien, ki se je pretvarjala, da je fant in je zaradi tega lažje živela skupaj z očetom in babico. Ampak ne za dolgo, saj so vse Kitajce pregnali od doma in jih poslali na ladjo. Tam na ladji pa se je zgodilo nekaj strašnega. Oče je Mei Lien vrgel čez krov, da bi jo rešil. Je preživela in priplavala do obale, tam pa jo je našel mladenič, ki je kasneje skrbel zanjo. Šele čez čas izve, da so vse kitajce vrgli čez krov in jih s tem ubili, med njimi tudi njenega očeta in babico. Živela je pri tem gospodiču, s katerim se je tudi poročila. In sta živela skupaj. A je to prineslo druge težave, saj je njen partner izgubil službo, ker se je poročil z rumeno in tudi prijatelje. Njemu to ni bilo mar, njo pa je vsak dan malo skrbelo. Dobila sta tudi sina in po rojstvu otroka je Mei Lien umirala, saj je čutila, da ima tumor v maternici. Ni šla k zdravniku in živela z bolečino. Nekega večera pa ji dostavijo grozno novico, da je njen partner umrl in zdaj je morala skovati načrt za svojega sina. Pisala je sestri od partnerja in jo povabila k sebi, tam jo je prosila, če lahko vzame sina pod oskrbo. Nekaj časa jo je morala prositi, a je na koncu vseeno skrbela za sina, ko je videla v kakšnem stanju je vse skupaj. Svojemu sinu je naredila haljo in na njo s tkanjem napisala svojo zgodbo. Rokava še ni končala, zato ga je odrezala in končala ter skrila pod stopnice, kjer je bilo njegovo skrivališče, z namenom, da bi nekoč njena resnica prišla na dan. In je.
"To ni pošteno. Vse svoje odraslo življenje je doživljala krutost za krutostjo in zdaj je to krutost zaznamovala njenega nedolžnega otroka."
Inara je s pomočjo Daniela rešila uganko o starem rokavu, nekaj denarnic in kasneje so našli tudi preostali del oblačila, ki zdaj krasi njen hotel. Z Danielom se je zbližala in sta tudi par, nekje na sredini pa se tudi skregata in nato pobotata.
Zgodba me je presenetila, koliko je bilo pomenilo katera rasa si. Azijske rase niso marali, saj so mislili, da bodo nasmetili svet. Prav tako se je dogajalo tudi z ostalimi in so zaradi tega imeli manj kvalitetnejše življenje in manj možnosti. To se mogoče danes opazi v drugih stvareh in se še pojavljajo razlike, a se mi zdi, da nismo več tako zelo sovražni do drugih. Čeprav smo še malo.
Želela sem si, da bo Mei Lien s svojim vezenjem ustvarjala oblačila in prodaja in s tem zaslovela, a ni nikoli. Všeč mi je bilo, da sta otroka še vedno učila kitajskih običajev in ameriških. Dala sta mu celo dve imeni. Ne vem točno kaj se je zgodilo z njim, ampak je preživel in imel svoje življenje - mogoče res boljše, kot pa če bi ostal na otoku in gledal kako mu mati umira. Njun razhod je bil hiter in tistih par strani so solze lile od mene.
"Nobena mati se ne bi smela nikoli posloviti od svojega otroka."
Komentarji
Objavite komentar