Preskoči na glavno vsebino

Biti sam

Knjiga tedna: Zapri oči, da vidiš! Claudia Andromedas 

Knjiga pesmi slovenske avtorice o življenju, duhovnosti, ljubezni, hvaležnosti, o osebnosti. Vsako poglavje ima sliko, ki jo avtorica opiše in nato so pesmi. Pesmi so različno dolge in vsako poglavje ima svojo vsebino. Pesmi te pravijo v smeh in v jok, v občutek miru in tolažbe. Nekatere pa celo preizkušajo tvoja prepričanja in jezo, ego. Veliko govori o ljubezni in o tem, da vse kar iščemo, je znotraj nas. Nič nas ne bo osrečilo, dokler ne bomo dovolili sami sebi biti srečen. Biti tukaj in zdaj. 

"Vse kar te jezi, bremeni in prizadeva .... te uči odpuščanja, sočutja in razumevanja! Vse kar sovražiš in ne sprejmeš.... te uči ljubezni in sprejetja! Vse kar te plaši in straši ... te uči poguma in zaupanja vase!"

"Dovolj je, da si kar SI! Z vsemi odtenki sebe... Ni treba, da si več, kot si. kako je lahko jabolko več kot jabolko?"

"Si platno. Si čopič.  Si barva. Si umetnik. Vsak dan slikaš novo platno."

Tole knjigo bi morali imeti vsi pri sebi in ko smo slabe volje, malo prebrati. Res super knjiga, sproščeno branje. 



Biti sam. 

S tem občutkom se spopadam že kar nekaj let. Seveda se je zgodila bolečina in s tem prikradla samota. Zaradi te bolečine je bilo to dejstvo "biti sam" grozno in so bila prisotna negativna čustva. Občutek krivde, jeze, žalosti, sramu, ljubosumja. Ampak nekako se vsak dan znova zbudiš, vsak dan na novo vdihneš in odpreš oči. Greš v dan in ga nekako preživiš. Zraven pa se nenehno sprašuješ zakaj se tako počutim, zakaj je tako, zakaj jaz tega nimam. Zakaj se počutim tako samo, zakaj se ne morem odpreti in svoje misli deliti z najbližjimi. To je le ena plast čebule. Kaj je narobe z mano, želim biti drugačna. In na koncu vsega tega se sprašuješ kdo sem? Kaj sem?

Biti sam. Takrat sem preizkušala samega sebe in začela hoditi na izlete sama. Najprej se je vse začelo s tem, da sem hodila zjutraj pred službo sama na kavo (zaradi prevoza). Najprej je bilo čudno in se mi je zdelo, kot da me vsi opazujejo in si mislijo le najslabše. Nato sem odšla v hribe sama. Občutek je bil zanimiv, vse dokler nisem prišla do koče, kjer sem spet imela občutek, da me vsi čudno opazujejo. Po drugi strani sem pa tako vsaj stopila v kontakt z drugo osebo.  Potem pa izleti. Avto, čas in željo sem imela - samo da ne bi bila doma. Ti izleti so bili najprej kaotični, saj sem bila nervozna kako bom prišla do želenega cilja, ali bo z avtom vse vredu. In tudi na cilju se nisem znala ustaviti in uživati v danem trenutku, saj sem samo pogledala, poslikala in odšla nazaj. Kaotični občutki in misli. Ampak zdaj se je to spremenilo. Sem bolj mirna in si vzamem čas. Ne skrbi me več toliko za avto, saj se vse uredi. Vsaka težava, problem ima rešitev. Trajalo je kakšno leto dni, da sem prišla do te točke, ko uživam na izletu sama. Letos sem odšla na morje sama. Ležanje na plaži, plavanje v vodi (premagala strah in plavala sama daleč stran od obale, saj veste kaj mislim), hoja po mestu, sladoled, na kosilo. In od tu ideja in misli o tej temi. 

Vsi so me spraševali, če grem kar sama. In zraven žalostna mimika obraza in začudenje. Samozavestno rečem, da ja, kar sama. Ampak v ozadju slišim glas, zakaj je to tako čudno? In zdi se mi, da je to še vedno tabu v naši družbi, državi. Drugje po svetu se mi ne zdi to takšen problem. Ampak tukaj, če posameznik ni v zvezi pri 25 letih je z njim že nekaj narobe ali pa je - še huje - drugače spolno usmerjen. Če nisi poročen pri 30 letih, si pa že čuden in če nimaš otrok. To se ne govori na glas, ampak z majhnimi opazki. Že imaš koga? Kaj še čakaš? Ne skrbi, pravi bo že prišel. In vsi boni, hoteli, restavracije imajo najmanj storitev za dve osebi. Kaj pa za eno samo? In tudi, ko sem šla v hribe ali na izlete. S kom greš? Kar sama?! Nobeden ne gre s tabo? Ob tem se sprašuješ tudi ali nimam prijateljev? Spet kaj je narobe z mano, da nimam nekoga, ki bi šel z mano?  Mogoče drugi drugače to doživljajo in občutijo ampak sama sem zelo čustvena oseba in o vsaki malenkosti, ki jo kdo izreče - preveč razmišljam. 

Sama se vedno lažje soočam z idejo, da sem sama. Imela sem krizo, saj so vsi okoli mene že v zvezi in si gradijo skupno življenje (zaroka, poroka, gradnja hiše, skupna potovanja), me je potrlo, ker sem si vse to želela tudi sama. In znova so se pojavila vprašanja. Kaj je narobe z mano? Večeri so se končali z jokom v sobi. Zgubila sem voljo celo do romantičnih filmov in knjig.  

Sama se vedno lažje soočam z idejo, da sem sama. Imela sem krizo, saj so vsi okoli mene že v zvezi in si gradijo skupno življenje (zaroka, poroka, gradnja hiše, skupna potovanja) - me je potrlo, ker sem si vse to želela tudi sama. In znova so se pojavila vprašanja. Kaj je narobe z mano? 

Nič ni bil narobe z mano. Imela sem oziroma še mogoče vedno imam kakšno prepričanje o tem, kako izgleda življenje in kaj lahko počnem. Zdaj je to absurdno, saj nikjer ne piše, kako se mora obnašat samski človek in kaj vse lahko počne. Vse te ovire sem si sama sebi postavila in s tem sama sebi dovolila trpljenje. Prepričanja sem spremenila z dejanji. Hodila na kavo, v hribe, na izlete, s kolesom na okoli, na morje, na kosilo, na sladoled in sprehajanje po ulicah. Naslednji korak je kakšen akustičen koncert, predstava, daljše potovanje. Sama menim, da ni nič narobe, če je človek malo sam s sabo. Veliko izveš o sebi, ko poslušaš misli, ki se pojavijo tekom dneva. In teh je res veliko. Ni pomembno kdaj, kje in s kom si kaj ustvari. Ali pa tudi če si ne. Vsak posameznik ima pravico odločati kako bo živel svoje življenje. In tisti, ki si upajo živeti po svojih pravil, so pogumni in močni. Sam, v dvoje ali v troje - vse lahko dosežeš in doživiš. 

To še ne pomeni, da si ne želim zveze. Si jo želim, ampak zdaj vem, da sem tukaj in zdaj sama sebi dovolj in da bo zveza le češnja na vrhu smetane in drugačna doživetja. Nič lepša, le drugačna, kajti tudi tukaj in zdaj je lepo. 

- Tjaša 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki je pisalo s svilo; Kelli Estes

  Zgodba govori o Inari, ki je po smrti tete odšla na otok na njeno posestev. Tam se je odločila za velik korak naprej in začela s prenovo hiše, da bi nastal hotel. A tu tiči zanka, saj ima očeta, ki se ne strinja z njeno odločitvijo in zakaj je to pomembno, ker je njena finančna roka, saj je sama v dolgovih. Vseeno se loti projektna. Tik pred zaključkom ji oče umre zaradi srčne kapi in ji na koncu v dnevniku izda, da jo vseeno podpira. Našla pa je tudi novega financerja, in sicer osebo, ki že vodi nekaj super restavracij in se je odločila tudi tukaj odpreti eno izmed njih. Na koncu se je seveda vse sestavilo skupaj in je srečen konec.  "Ni si želela le hotela. Svoji družini je hotela dati kraj, kjer bodo lahko znova skupaj, kjer bodo znova čutili medsebojno povezanost iz časa, ko je bila še mama živa. Želela je, da očka pride sem in vidi, koliko ljubezni je vložila v staro stavbo, ter se odloči, da bi rad bil del nje." Zakaj pa takšen naslov? V teh stari hiši je našla rokav,

Če ostanem: Gayle Forman

O avtorju Gayle Forman je svojo kariero začela s pisanjem člankov, kasneje pa postala samostojna novinarka. S svojim možem je čez nekaj let odšla na potovanje, ki je služilo za njeno prvo knjigo: potopis, ne morem iti od tu: leto na Obrobja skrčljivrga sveta.  Napisala je tudi več romanov, najbolj znan pa je ta roman: Če ostanem. Po njemu je posnet tudi film. In sama sem naprej pogledala film in nato prebrala knjigo. Med njima ni veliko razlike. Mogoče na določenih delih film pokaže več, kot pa knjiga in obratno. Ne bom vam veliko izdala, saj je knjiga odlična in govori o moči glasbe, ljubezni in o življenju. Našla sem tudi njeno stran, na kateri si lahko pogledate njene knjige in dodatne zanimivosti:  http://gayleforman.com/ In šele zdaj sem ugotovila, da sledi tudi drugi del. Nujno ga moram najti in naslov pove zakaj želim prebrati drugi del. Prvo pa spoznajte prvega. To je roman o moči ljubezni, družine, prijateljstva in glasbe. Čeprav ima knjiga komaj 170 strani

Peganska dieta, Dr. Mark Hyman

  Mark Adam Hyman je ameriški zdravnik in avtor uspešnic New York Timesa. Je ustanovitelj in medicinski direktor The UltraWellness Center in je bil kolumnist pri The Huffington Post. Hyman je bil redni sodelavec Katie Couric Show do odpovedi oddaje leta 2013. V tej knjigi predstavi 21 načel njegove teorije, ki sem jih povzela spodaj.  Hrana naj bo vaše zdravilo Jejte hrano vseh barv mavric pravilo petinsedemdeset odstotkov stročnice, polnozrnata žita, oreščke, semena meso, ki je zdravo perutnine, jajca, ribe maščobe mlečni izdelki obnavljalec sladkor kot droga kava in  alkohol hrana za zdravje čiščenje, razstrupljanje telesa tveganje in koristi veganske hrane zdravo  črevesje hrana za trdoživost boljše razpoloženje dostopna cena zdrave hrane otroci naj jedo, kar jeste vi zdrave navade za zmeraj začni že danes  V vsakem poglavju je naslov in vsebina. Na koncu pa še tabela, kjer povzame določene informacije. Rastlinska hrana ima veliko vlaknin in ostalih hranil in malo kalorij. Vsako živ